Gradišče nad Pijavo Gorico - opis
Staro vaško jedro Gradišča nad Pijavo Gorico leži na južnem podnožju hriba Brzek (568 m), približno 500 m od ceste Škofljica-Kočevje, odkoder nas v jedro vasi pripeljeta dva odcepa. Samo naselje se je v zadnjih desetih letih precej razširilo.
Na hribu Brzek je obsežno halštatsko gradišče(utrjena višinska naselbina nad dolino Želimeljščice iz starejše železne dobe) z več obrambnimi nasipi, jarki in terasami. Dokumentiranih je okoli 40 gomil in plano grobišče. Po halštatskem gradišču je kraj tudi dobil ime. Verjetno je naselbina iz starejše železne dobe (od 8.stoletja pred Kristusom do 4.stoletja pred Kristusom) nastala na tem mestu prav zaradi dobrega pregleda nad okolico, saj obvladuje vzhodni del Ljubljanskega barja in proti vzhodu Grosupeljsko dolino.
V kraju je podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana. Njena os je kakšnih 15° odmaknjena od pravilne orientacije proti severovzhodu. Na romanski izvor te cerkve je opozoril arhivski podatek iz 17. stoletja, iz katerega izvemo, da je imela cerkev ob vizitaciji leta 1654 še polkrožno apsido in nad ladijsko zahodno fasado še odprte mediteranske line za dva zvonova. Če bi v vatlih navedene mere preračunali v metre in bi jih primerjali z merami obstoječe cerkve, bi ugotovili, da je stara ladja še ohranjena, polkrožno apsido pa so pozneje zamenjali s prostornejšim, prečno pravokotnim prezbiterijem, zatem pa so prizidali še zvonik pred zahodno fasado.
Da je pravokotna ladja, ki je zidana iz lomljenega apnenca in so le njeni ogli zloženi iz lehnjaka, res še ostanek romanske cerkve, potrjuje tudi leta 1955 odkrito romansko okence v njeni južni steni, prav tisto, ki ga v 17. stoletju niso povečali in ga skupaj z drugimi omenja vizitator kot zelo majhno. Okence je značilne romanske oblike s polkrožnim vrhom in zunanjimi merami 80 x 60 cm, ki se v svetlobni odprtini zmanjšajo na vsega 56 x 20 cm.
Zvonik je odprt z zahodne strani. Ima nerazčlenjena stene, enoločne line brez okvira, ki so zaprte z lesenimi polkni, sledijo podstrešni zidec, nad vsako steno trikotno čelo; streha je najprej položna, nato preide v strmo piramido z jabolkom in križem na vrhu. Krita je s pločevino in prebarvana. Ladja ima na severni strani majhno pravokotno okno, na južni pa pravokotno okno in romansko okence. Prezbiterij je prečno kvadraten in ima na južni strani pravokotno okno. Streha nad ladjo in prezbiterijem je enotna in je krita z opeko (bobrovcem). Na južni strani je bilo še do nedavna videti fresko sv. Krištofa, ki pa je bila v zelo slabem stanju, tako da so jo leta 1998, ko so obnavljali zunanjščino cerkve, prebelili. Cerkev je s prezbiterijem vred dolga 11,45 m, široka pa je 4,38 m.
Oltar je le eden in je posvečen mučencema sv. Primožu in Felicijanu. Pravokotna oltarna menza je poslikana: na sredini je uokvirjen križ, na straneh pa cvetlični motiv. Oltarna arhitektura je s stebroma razdeljena na tri dele: v glavni vdolbini sta kipa vojščakov sv. Primoža in Felicijana z mečem in palmo v roki (višina 80 cm), pod njima je napis: "Mučenca Primož in Felicijan, prosita za nas!". Nad njima je v atiki Marija nad oblaki, spremljata jo dva angelca. Na levi strani je kip sv. Janeza Nepomuka, na desni pa sv. Lucije. Oba kipa sta lesena, visoka 150 cm. Tabernakelj ima na vrhu stebriščno arhitekturo, na obeh straneh stojita dva majhna angelca (20 cm) s svečnikoma v rokah. Ob njem stojita dva angela - adoranta, visoka 60 cm. Oltar izvira iz stare želimeljske cerkve, ki so jo podrli leta 1893, in je lepo obnovljen.
V zvoniku visita dva zvonova. Starejši ima na krilu napis: "Baltasar Schneider me fudit, anno 1767". Pod klobukom ima napis: "Santa Maria ora pro nobis". Ima tri reliefne slike; to so: Mati božja, križ in svetnik s palmo. Mlajši zvon ima na krilu napis: "Zvon je bil nabavljen, ko je bil župnik Erjavc Ivan in ključarja Bukovec Ivan in Grm Ivan". Ulit je bil po prvi svetovni vojni v Št. Vidu nad Ljubljano.
Na razpotju ceste za Vrh in v notranjost starega dela Gradišča stoji kapelica. Pod njo je kmetija Marinčič, kjer se ukvarjajo s konjerejo. Kapelica je last vaščanov, saj so pri njeni gradnji vsi pomagali. Leta 1902 so se odločili za gradnjo in leta 1903 je bila kapelica postavljena. Pri gradnji jih je vodila misel, da nočejo biti ena redkih vasi brez znamenja. Obenem so upali na boljši pridelek in na odvrnitev nesreč pri delu. Kapelica je rumeno prebarvana in zaprta s treh strani. Štirje stebri (dva spredaj in dva zadaj), polkrožna arkada in okraski pod streho so obarvani v belo. Streha je dvokapna, vhod v notranjost pa zapirajo kovana vrata. Notranjost je belo prebarvana. Na podstavku je kip Matere Božje, ki je ljudsko delo. Marija drži v rokah rožni venec, zato jo imenujejo Ave Marija. V ozadju je nad kipom okroglo okno.
Gradišče nad Pijavo Gorico je vas prijaznih in marljivih ljudi, ki se radi družijo, zato so mnogi člani Vaške interesne skupnosti Gradišče ali Balinarskega kluba Gradišče. Vabljeni ste, da jih obiščete in posedite z njimi v prostorih vaške skupnosti ali v baru Bor. Prepričali se boste, da za Gradiščane res veljajo Finžgarjeve besede: “Vsako četo je pozdravil v imenu staroste, vsakega starešino povedel v gradišče, kjer so dobili prigrizkov in počitka pa prijaznih besed in pozdravov veliko.”
Vir: Kočar, S. 1999 - Cerkve v občini Škofljica, Turistično društvo Škofljica | Roman Brunšek, Janez Marinčič, Uroš Jernejšek – Facebook © 2009
Fotografije - Venčeslav Thaler © 2005-2013
na pregled podatkov